Fizioterapija po možganski kapi

Fizioterapija po možganski kapi: zakaj po prihodu iz bolnice ne smemo narediti predolge pavze?

Možganska kap lahko vpliva na gibanje, ravnotežje, moč, govor, razumevanje, požiranje, spomin in sposobnost opravljanja vsakodnevnih aktivnosti. Posledice so pri vsakem posamezniku drugačne, zato mora biti tudi rehabilitacija prilagojena njegovemu stanju in ciljem.

Kako običajno poteka rehabilitacija?

Rehabilitacija se začne že med prvim bolnišničnim zdravljenjem, takoj ko zdravstveno stanje to dopušča. Nadaljuje se lahko v rehabilitacijskem centru, zdravilišču, ambulantno ali pa na domu bolnika.

Fizioterapija po kapi je glede na sposobnosti posameznika usmerjena predvsem v:

  • obračanje in posedanje v postelji,
  • izboljšanje ravnotežja in nadzora trupa,
  • vstajanje in presedanje na stol ali voziček,
  • ponovno učenje oziroma izboljšanje hoje,
  • krepitev oslabljenih mišic,
  • izboljšanje gibljivosti,
  • preprečevanje dodatnega upada telesnih sposobnosti,
  • čim večjo samostojnost pri vsakodnevnem življenju.

Na začetku je lahko že samostojno sedenje velik dosežek, pri bolj sposobnem posamezniku pa je cilj lahko samostojna hoja, hoja po stopnicah ali vrnitev k zahtevnejšim dnevnim aktivnostim.

Po odpustu se rehabilitacija ne bi smela preprosto ustaviti

Pogosta težava nastane ob odpustu iz bolnišnice ali zdravilišča. Oseba pride domov, nadaljnja organizirana rehabilitacija pa se začne šele čez nekaj tednov ali mesecev.

Prav v tem vmesnem obdobju je pomembno, da ne ostane brez ustrezne aktivnosti.

Sodobne smernice poudarjajo, da naj se rehabilitacija po odpustu nadaljuje, dokler posamezniku pomaga dosegati njegove rehabilitacijske cilje. Tudi zgodnejši odpust domov ne bi smel pomeniti prekinitve ali zmanjšanja potrebne rehabilitacije.

Po več tednih intenzivnejše rehabilitacije je namreč škoda doseženi napredek izgubiti zaradi daljšega obdobja neaktivnosti. Če človek manj vstaja, manj hodi in večino dneva ponovno preživi v postelji ali na stolu, lahko začne izgubljati pridobljeno moč, vzdržljivost in samozavest pri gibanju.

Zato je po prihodu domov smiselno čim prej nadaljevati z redno in posamezniku prilagojeno vadbo.

Če čakate na sprejem v rehabilitacijski center, vmes ne čakajte tudi z vadbo

Nekateri pacienti po možganski kapi po odpustu domov čakajo na nadaljnjo rehabilitacijo v URI Soča.

Tudi v tem obdobju je zelo pomembno ohranjati oziroma izboljševati trenutno funkcijsko stanje. URI Soča med pomembnimi dejavniki pri vključevanju pacientov po možganski kapi v rehabilitacijski program izrecno navaja tudi sposobnost učenja in telesno vzdržljivost, poleg vrste in težavnosti funkcijskih omejitev.

Intenzivna rehabilitacija je sama po sebi fizično zahtevna, v rehabilitacijskem programu je lahko tudi več terapevtskih obravnav dnevno. Zato čakalnega obdobja ni smiselno razumeti kot čas počitka do naslednje rehabilitacije. Nasprotno – če zdravstveno stanje dopušča, je koristno vzdrževati moč, gibljivost, sposobnost sedenja, vstajanja, hoje in splošno telesno kondicijo, da bo posameznik ob nadaljevanju rehabilitacije sposoben čim bolje sodelovati.

Vadba mora biti prilagojena posamezniku

Več vadbe ne pomeni, da mora biti človek po vsaki terapiji povsem izčrpan. Po možganski kapi so pogosti utrudljivost, nihanja v sposobnostih in dnevi, ko oseba zmore manj.

Pomembna je redna, dovolj pogosta in smiselno stopnjevana obravnava, pri kateri terapevt spremlja odziv posameznika in zahtevnost sproti prilagaja.

Tudi priporočila za rehabilitacijo po možganski kapi dajejo velik poudarek dovolj intenzivni in redni vadbi, vendar vedno glede na potrebe in sposobnost posameznika za aktivno sodelovanje.

Kontinuiteta je pomembnejša od posamezne terapije

Rehabilitacija po možganski kapi je proces. Posamezen obisk fizioterapevta lahko pomaga, največ pa dosežemo z redno vadbo in čim manj nepotrebnimi prekinitvami.

Ko se oseba vrne iz bolnišnice, zdravilišča ali druge rehabilitacijske ustanove domov, je zato dobro čim prej razmisliti, kako bo rehabilitacija potekala naprej.

Cilj ni zgolj počakati na naslednjo ustanovo ali pregled, ampak vmes ohraniti doseženo, nadaljevati napredek in človeka pripraviti na naslednjo stopnjo rehabilitacije.