Kako prepoznati napredek pri fizioterapiji
Ko svojci spremljajo rehabilitacijo, si pogosto zastavijo dve zelo konkretni vprašanji: Ali je kaj bolje? In kdaj bo bolje?
Napredek ni vedno samo to, da oseba ponovno hodi. Pri starejšem človeku, po možganski kapi, zlomu, hospitalizaciji ali daljši nepokretnosti se lahko pokaže že v manjših, a za vsakodnevno življenje zelo pomembnih spremembah.
Napredek je lahko že to, da oseba:
- lažje sedi ali se posede v postelji,
- pri vstajanju potrebuje manj pomoči,
- dlje in varneje stoji,
- naredi več korakov ali prehodi daljšo razdaljo,
- bolje uporablja hoduljo ali rolator,
- ima boljše ravnotežje in več vzdržljivosti,
- pri vsakodnevnih aktivnostih potrebuje manj pomoči.
Napredek lahko tudi izmerimo
Ko z nekom začnemo obravnavo, glede na njegove trenutne sposobnosti praviloma opravimo enega ali več preprostih funkcijskih testov oziroma meritev.
Pri nekom lahko spremljamo, koliko pomoči potrebuje pri vstajanju, pri drugem čas ali razdaljo hoje, število ponovitev določene naloge, sposobnost stoje ali ravnotežje. Test vedno izberemo glede na to, kaj oseba ob prvem obisku sploh zmore.
Ko ga čez čas ponovimo, lahko začetno stanje primerjamo z novim. Tako napredek ni samo občutek svojcev ali terapevta, ampak je lahko tudi konkretno merljiv.
Kdaj bo bolje?
To je vprašanje, na katerega na začetku žal ni mogoče dati natančnega odgovora.
Hitrost napredka je odvisna od diagnoze, začetnega stanja, starosti, pridruženih bolezni, časa od poškodbe ali bolezni, pogostosti vadbe, motivacije in tega, koliko je oseba aktivna tudi med našimi obiski.
Pri nekom prve spremembe opazimo že po nekaj obravnavah, pri drugem so za vidnejši napredek potrebni tedni ali meseci. Po prvih obiskih, ko vidimo, kako se oseba odziva na vadbo in ali meritve kažejo spremembe, lahko praviloma tudi realneje ocenimo, kakšen napredek lahko pričakujemo in v kakšnem časovnem okviru.
Ne gledamo samo, kaj oseba zmore, ampak tudi kako
Nekdo je lahko že na začetku sposoben vstati, vendar potrebuje veliko pomoči. Čez nekaj tednov isto nalogo opravi le ob nadzoru. Na prvi pogled še vedno »samo vstaja«, v resnici pa je razlika velika.
Zato spremljamo tudi kakovost gibanja, varnost, količino potrebne pomoči, vzdržljivost in stopnjo samostojnosti.
Napredek ni vedno enakomeren
Pri rehabilitaciji so boljši in slabši dnevi običajni. Na sposobnosti lahko vplivajo utrujenost, slabo počutje, bolečine ali druga zdravstvena stanja. Nekatera pridružena stanja, na primer demenca, lahko pomembno vplivajo na dnevna nihanja v sposobnostih in sodelovanju.
Pomembnejše od posamezne slabše terapije je zato vprašanje, v katero smer se stanje spreminja skozi daljše obdobje.
Pri visoki starosti, napredujočih boleznih ali težjih kroničnih stanjih velik napredek ni vedno realen cilj. Včasih je pomemben uspeh že to, da oseba dlje ohranja sposobnost vstajanja, transferjev ali hoje in ne izgublja dodatne samostojnosti.
Napredek pri fizioterapiji torej ni samo vprašanje, ali človek že hodi. Pomembno je tudi, ali danes potrebuje manj pomoči, se giblje varneje in zmore več kot ob začetku obravnav.