Fizioterapija v domu za starejše: kaj morajo svojci urediti pred prvim obiskom?

Ko starejša oseba živi v domu za starejše občane (DSO), se svojci pogosto odločijo še za dodatno, individualno fizioterapevtsko obravnavo. Razlogi so različni: okrevanje po hospitalizaciji ali zlomu, stanje po možganski kapi, upad hoje in ravnotežja, pogostejši padci, izguba mišične moči ali preprosto želja, da bi svojec čim dlje ohranil svojo gibljivost in samostojnost.

Fizioterapija v domu za starejše pa je organizacijsko nekoliko drugačna od fizioterapije na domu. Fizioterapevt prihaja v okolje, kjer že potekajo zdravstvena nega, obroki, osebna higiena, pregledi, terapije, preveze, počitek in številne druge aktivnosti.

Zato lahko svojci z nekaj informacijami in priprave zelo pripomorejo k temu, da fizioterapija poteka varno, učinkovito in ob času, ki je za stanovalca najprimernejši.

1. Pred prvim obiskom pripravite zdravstveno dokumentacijo

To je ena najpomembnejših stvari.

Pred začetkom fizioterapije mora fizioterapevt poznati zdravstveno stanje osebe, predvsem kadar gre za stanje po:

• operaciji ali zlomu,
• možganski kapi ali drugi nevrološki bolezni,
• daljši hospitalizaciji,
• srčno-žilnih zapletih,
• padcih,
• poškodbah hrbtenice,
• vstavitvi umetnega sklepa,
• drugih večjih zdravstvenih dogodkih.

Pomembni so predvsem odpustno pismo iz bolnišnice, specialistični izvidi, operativni zapis oziroma navodila po operaciji, izvidi slikovne diagnostike, rehabilitacijska priporočila ter podatki o morebitnih omejitvah obremenjevanja ali gibanja.

Zelo pomembno: dokumentacijo kopirajte, preden jo oddate domu

Svojcem svetujemo, da preden originale zdravstvene dokumentacije oddajo domskemu zdravniku ali drugi službi v domu, zase naredijo kopijo oziroma dokumentacijo fotografirajo ali skenirajo.

Na dan prve fizioterapevtske obravnave namreč ni mogoče računati, da bo dokumentacija, ki se nahaja pri drugem izvajalcu, avtomatično dostopna tudi zunanjemu fizioterapevtu.

Pacient ima po Zakonu o pacientovih pravicah pravico do seznanitve s svojo zdravstveno dokumentacijo ter do njene reprodukcije oziroma kopije.

Naš nasvet je zato preprost: preden oddate originalni izvid – naredite kopijo.

To je še posebej pomembno, kadar svojec ob prvem obisku fizioterapevta ne bo prisoten in stanovalec zaradi demence, posledic možganske kapi, težav z govorom ali drugih razlogov svojega zdravstvenega stanja ne more zanesljivo opisati sam.

2. Sporočite nam dnevni ritem stanovalca

Stanovalec doma za starejše nima praznega urnika. Njegov dan je pogosto precej natančno organiziran.

Pred določitvijo stalnega termina fizioterapije je zato dobro vedeti:

• ob kateri uri so zajtrk, kosilo in večerja,
• kdaj običajno poteka jutranja nega,
• ali ima določene dneve oziroma ure za kopanje,
• ali ima preveze ran ali drugo zdravstveno nego,
• kdaj običajno počiva,
• ali obiskuje delovno terapijo oziroma druge obravnave,
• ali se udeležuje organiziranih domskih aktivnosti,
• ali ima redne zdravniške preglede,
• kdaj je običajno najbolj spočit in pripravljen na sodelovanje.

Pri nekaterih starejših je razlika med dopoldanskim in popoldanskim funkcioniranjem zelo velika. Dober termin zato ni nujno tisti, ki je najlažji za organizacijo, temveč tisti, ko je stanovalec fizično in kognitivno najbolj sposoben sodelovanja.

Pomembni so tudi dnevi za odvajanje

Če ima stanovalec določen režim oziroma dneve za načrtovano odvajanje, uporabo svečk, klizme ali druge postopke, nam to nujno sporočite.

Pri nekaterih stanovalcih je takšen del dneva za fizioterapijo zelo neprimeren ali je obravnava praktično neizvedljiva.

Enako velja za dneve, ko potekajo zahtevnejša nega, preveze ali drugi postopki.

3. Povejte nam tudi tisto, česar v izvidih pogosto ni

Medicinski izvid pove diagnozo, ne pove pa vedno, kako človek dejansko funkcionira skozi dan.

Za fizioterapevta so zelo koristne tudi informacije:

• ali oseba trenutno hodi in s katerim pripomočkom,
• ali vstaja iz postelje,
• ali potrebuje pomoč ene ali dveh oseb,
• kako opravlja transfer na voziček ali stranišče,
• ali je v zadnjem obdobju padla,
• ali jo je strah hoje ali vstajanja,
• ali ima bolečine,
• ali se hitro utrudi,
• ali se ji ob vstajanju vrti,
• ali dobro sliši in vidi,
• ali razume navodila,
• ali ima težave s spominom oziroma demenco,
• kako motivirana je za gibanje,
• kakšna je bila njena gibljivost pred zadnjo boleznijo oziroma hospitalizacijo.

Zakon o pacientovih pravicah tudi sicer poudarja pomen posredovanja zdravstvenim delavcem informacij, ki so pomembne za varno zdravstveno obravnavo, ter obveščanja o nenadnih spremembah zdravstvenega stanja.

4. Obvezno sporočite omejitve po operaciji ali poškodbi

Podatek, da je nekdo »imel operacijo kolka«, za varno fizioterapijo ni vedno dovolj.

Vedeti moramo na primer:

• ali sme nogo polno obremenjevati,
• ali je dovoljena le delna obremenitev,
• ali mora uporabljati opornico,
• ali obstajajo omejitve določenih gibov,
• ali ima predpisan poseben režim po operaciji,
• ali je načrtovan kontrolni pregled, po katerem se bodo navodila spremenila.

Če imate takšna navodila zapisana v odpustnem pismu ali specialističnem izvidu, jih posredujte še pred prvo obravnavo.

5. Sporočite pomembne spremembe zdravstvenega stanja

Stanje starejšega človeka se lahko hitro spremeni.

Če je bil stanovalec še prejšnji teden sposoben hoje, danes pa nenadoma ne more vstati, to ni nekaj, kar bi bilo smiselno avtomatično »razgibati« brez razmisleka o vzroku.

Pred obravnavo nam zato sporočite, če se je pojavilo na primer:

• akutno obolenje ali povišana telesna temperatura,
• bruhanje ali driska,
• nenadna izrazita oslabelost,
• nova zmedenost ali izrazita zaspanost,
• nov padec,
• nova poškodba,
• nenadna močna bolečina,
• izrazita zadihanost,
• nenadno poslabšanje hoje,
• hospitalizacija ali obisk urgence,
• nova rana ali druga pomembna sprememba.

V takšnih primerih se mora fizioterapevt odločiti, ali je predvidena obravnava še primerna, jo je treba prilagoditi ali pa je najprej potrebna zdravniška presoja.

6. Sporočite morebitne okužbe, izolacijo ali posebna pravila oddelka

Domovi za starejše so bivalno okolje posebej ranljive populacije. Ob pojavu nalezljivih bolezni lahko posamezen oddelek ali stanovalec potrebuje posebne zaščitne ukrepe.

Če veste, da je oseba v izolaciji oziroma da v domu veljajo posebna navodila za obiskovalce ali zunanje izvajalce, nas o tem obvestite pred prihodom.

Zunanji fizioterapevt mora ob obisku spoštovati organizacijska in higienska pravila posameznega doma.

7. Določite osebo, s katero lahko komuniciramo

Pri starejšem človeku, ki je povsem samostojen, je komunikacija preprosta.

Drugače je pri osebah z demenco, afazijo po možganski kapi, slabšim sluhom, kognitivnimi težavami ali drugimi omejitvami.

V takšnih primerih je zelo koristno, da imamo določenega svojca, ki:

• pozna zdravstveno zgodovino,
• lahko posreduje nove izvide,
• nas obvesti o pregledih in spremembah stanja,
• prejema povratne informacije o poteku terapije,
• pomaga pri usklajevanju ciljev rehabilitacije.

Pri zdravstveni obravnavi je treba ob tem vedno spoštovati voljo pacienta, njegovo zasebnost in pravila glede privolitve ter posredovanja zdravstvenih podatkov. Pacient, ki je sposoben odločanja o sebi, ima pravico sam odločati o zdravstveni obravnavi. Za osebe, ki tega niso sposobne, Zakon o pacientovih pravicah določa poseben način odločanja in zastopanja.

Zato samo dejstvo, da je nekdo sin, hči ali drug sorodnik stanovalca, še ne pomeni neomejenega dostopa do vseh njegovih zdravstvenih podatkov.

8. Če je mogoče, naj bo svojec pri prvi obravnavi prisoten

To ni vedno potrebno, je pa zelo koristno predvsem pri osebah, ki:

• težko komunicirajo,
• imajo demenco,
• svojega zdravstvenega stanja ne poznajo dobro,
• so po možganski kapi,
• imajo veliko pridruženih bolezni,
• so bile pred kratkim hospitalizirane.

Na prvi obravnavi namreč fizioterapevt poleg pregleda gibljivosti, mišične moči, ravnotežja, transferjev in hoje pridobiva tudi širšo sliko o stanovalčevem funkcioniranju.

Svojec lahko pogosto zelo dobro pojasni, kaj je oseba zmogla pred boleznijo in kaj želimo ponovno doseči.

9. Ne pozabite na očala, slušni aparat, obutev in pripomočke

Včasih kakovost fizioterapije omeji nekaj povsem preprostega.

Če naj bi vadili hojo, mora imeti stanovalec primerno in varno obutev. Če uporablja slušni aparat, ga potrebuje tudi med terapijo, saj mora razumeti navodila. Enako velja za očala.

Pomembno je tudi, da so na voljo pripomočki, ki jih oseba sicer uporablja:

• hodulja,
• rolator,
• bergla,
• invalidski voziček,
• ortoza oziroma opornica,
• drugi pripomočki za transfer ali hojo.

Fizioterapevt lahko ob obravnavi oceni tudi, ali je pripomoček primerno nastavljen in ali ga stanovalec uporablja varno.

10. Zunanji fizioterapevt naj ne deluje ločeno od doma

Domovi za starejše poleg bivanja in socialne oskrbe zagotavljajo tudi zdravstveno varstvo, pomoč pri dnevnih aktivnostih ter različne oblike ohranjanja samostojnosti stanovalcev.

Zato je pri zahtevnejših stanovalcih zelo pomembno sodelovanje.

Zunanji fizioterapevt mora vedeti, kako stanovalca sicer posedajo, prestavljajo in spremljajo pri hoji ter katere omejitve so bile določene.

Enako koristno je, da se dobro izvedeni postopki iz fizioterapije po možnosti prenesejo tudi v vsakodnevno življenje.

Če stanovalec med fizioterapijo vadi varen prehod iz postelje na voziček, preostanek tedna pa se transfer vedno opravlja povsem drugače, je prenos naučenega v vsakodnevno življenje bistveno težji.

Največji učinek dosežemo takrat, ko fizioterapija ni izolirana ura vadbe, ampak se izboljšana sposobnost gibanja postopoma uporablja tudi čez dan.

11. Določimo realne cilje

Pri starejših cilj fizioterapije ni vedno samostojna hoja.

Za nekoga je velik napredek že to, da:

• se sam obrne v postelji,
• pomaga pri posedanju,
• varno sedi,
• se ob pomoči postavi na noge,
• sodeluje pri transferju na voziček,
• naredi nekaj korakov,
• lažje uporablja stranišče,
• ohranja trenutno sposobnost hoje,
• zmanjša tveganje za padec,
• ohrani gibljivost in zmanjša možnost nastanka kontraktur.

Cilje vedno določamo glede na zdravstveno stanje, dosedanje sposobnosti, trenutne zmožnosti in predvsem želje samega stanovalca.

Kratek seznam pred začetkom fizioterapije v DSO

Pred prvim obiskom zunanjega fizioterapevta preverite:

✓ Ali imamo kopijo odpustnega pisma in pomembnih specialističnih izvidov?
✓ Ali poznamo omejitve po operaciji oziroma poškodbi?
✓ Ali smo sporočili diagnoze in pomembne pridružene bolezni?
✓ Ali smo sporočili, kako je oseba funkcionirala pred zadnjim poslabšanjem?
✓ Ali poznamo urnik obrokov in nege?
✓ Ali ima stanovalec dneve za odvajanje, kopanje, preveze ali druge postopke?
✓ Ali obiskuje druge terapije oziroma domske aktivnosti?
✓ Kateri del dneva je zanj najboljši?
✓ Ali ima ustrezno obutev, očala, slušni aparat in pripomočke za hojo?
✓ Kdo je kontaktna oseba za komunikacijo s fizioterapevtom?
✓ Ali je dom obveščen o prihodu zunanjega izvajalca in njegovih obiskih?

Dobra priprava pomeni več časa za fizioterapijo

Pri fizioterapiji v domu za starejše želimo čas obiska čim bolje izkoristiti za stanovalca.

Če fizioterapevt že pred prihodom pozna zdravstveno stanje, omejitve, dnevni ritem in cilje ter ima na voljo pomembne izvide, se lahko že ob prvem obisku osredotoči na tisto, zaradi česar je prišel: varno in strokovno fizioterapevtsko obravnavo, prilagojeno posamezniku.

Pri Fizaktivu izvajamo individualno fizioterapijo tudi pri osebah, ki bivajo v domovih za starejše. Pri zahtevnejših zdravstvenih stanjih pred začetkom obravnave svojce prosimo za čim več relevantnih informacij in zdravstveno dokumentacijo, saj lahko le tako terapijo načrtujemo varno in glede na dejanske potrebe posameznika.