Gabrijel je pri 92 letih doživel srčni infarkt in po kirurškem posegu odležal 6 dni v intenzivnem oddelku UKC. Po 6 dneh, ko ni rabil več kisika, sem ga vzela v domačo oskrbo. Bil je nepokreten, brez moči, vendar pri polni zavesti. Odločila sem se, da bova poskusila s fizioterapijo. Ko je prvič prišel terapevt, ga ni mogel prebuditi in je predlagal, naj ga pustim, da se bo naspal in ga pokličem, če se bo prebudil. In res. V enem tednu je toliko napredoval, da je prišel od postelje do jedilnice. Fizaktivu in njihovim terapevtom sem neizmerno hvaležna, saj so bili pripravljeni z njim iti celo v bazen in ga razgibavati v bazenu. Danes Gabrijel po stanovanju hodi brez palice, po dvorišču pa seveda s pomočjo palice in spremstva. Če bi čakala na zdravstvene storitve, bi prej obupal in vprašanje je, če bi bil še živ. Zdaj je zadovoljen, pa tudi meni je veliko lažje. S terapijami pa nameravava nadaljevati, dokler mi bodo dopuščale finance oz. dokler bo pri močeh in pripravljen sodelovati. Pravi, da bo doživel 100 let, ker ima še veliko za prebrat in bo meni pomagal, ko bom onemogla. Pa za terapije bo poskrbel, naj še mene malo “mučijo”.
Gabrijel: po infarktu
